• OŠ Sečovlje
  • OŠ Sečovlje
  • OŠ Sečovlje
  • OŠ Sečovlje
  • OŠ Sečovlje

APRIL


  • 24.4.- športni dan (6.-9.r)
Prva stran Projekti Pomlad prihaja
Pomlad prihaja PDF natisni E-pošta
Torek, 19 Februar 2013 15:33

header-10

SPREMLJAJ PRIHOD POMLADI SKUPAJ Z NAMI – tudi na OŠ Sečovlje

 

Pomlad prihaja! Kaj je to?

To je preprosta raziskava, pri kateri sodelujejo otroci iz vse Evrope in s tem na svoj način pomagajo ornitologom pri vsakoletnem spremljanju prihoda ptic selivk. Sodeluješ lahko tudi ti! Dovolj je, da nam vsako leto posreduješ podatke o svojih prvih opazovanjih znanilk pomladi.

 

Kaj opazujemo? Zakaj je to pomembno?

Zanimajo nas tvoja prva opazovanja kmečke lastovke, hudournika, kukavice, bele štorklje in čebelarja. S tem, ko boš spomladi vnesel svoja prva opazovanja vračajočih ptic selivk, boš sodeloval v največjem evropskem dogodku opazovanja ptic in veliko prispeval k našemu vedenju o selitvah ptic. S pomočjo teh dragocenih podatkov bomo lahko vsako leto spremljali razlike v datumih prihodov ptic in ugotavljali, kako različni pogoji (kot na primer spremembe vremena) vplivajo na sam potek selitve. S sodelovanjem boš lahko tudi ti ugotavljal in spremljal te spremembe.

 

Kako lahko sodelujemo?

1. Prijavi se pri učiteljici biologije Kristini Glavina. Prejel boš opazovalni list, na katerem so splošne predstavitve ptic s slikami. Na robu lista je opazovalna tabela, kamor vpišeš le datum in kraj, kjer si (če si) iskano ptico prvič slišal ali videl. Tabelo izrežeš. Odrezek oddaš učiteljici najkasneje do petka, 26. aprila 2013.

ali

2. Podatke sproti vnašaš v program na spletni strani projekta:

a) Na spletni strani Pomlad prihaja! pojdi na vnosni obrazec (poglavje »Dodaj opazovanje«) in vnesi zahtevane podatke. Ko boš izpolnil vsa polja, pošlji obrazec s pritiskom na »Pošlji«.

b) Če imaš težave z vnosom podatkov preko spletne strani, jih lahko posreduješ tudi na e-mail naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , po telefonu na številko 041 712 796 (vsak delavnik med 10. in 14. uro) ali po pošti na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.

c) Kako lahko spremljaš rezultate? Naslednji ponedeljek preglej zemljevide na tej spletni strani in se prepričaj, ali so tvoja opazovanja že prinesla pomlad v našo deželo. Rezultate opazovanj lahko spremljaš na Pomladnem zemljevidu, in sicer na dva načina: na zemljevidu (Pomlad trenutno) in v preglednicah (Statistika). Spomladi se bodo zemljevidi spreminjali vsak teden, in sicer takoj, ko bodo dopolnjeni z novimi podatki vseh udeležencev. Rezultati preglednic bodo sproti obnovljeni. Lahko boš preveril, kdaj je bilo prvo opazovanje v katerikoli državi Evrope in kdaj je bilo prvo opazovanje v državi in regiji, kjer živiš.

d) Povej tudi svojim prijateljem, da prav tako lahko vnesejo svoja opazovanja na tej spletni strani.

 

Bi rad izvedel več o pticah?

Obišči spletno stran www.ptice.si, kjer boš lahko izvedel več o pticah in aktivnostih, ki jih izvajamo za njihovo varstvo. Lahko pa se pridružiš mladim ljubiteljem ptic, ki so povezani v mladinsko sekcijo društva. Skupaj z njimi boš lahko tudi ti odkril veliko zanimivosti o dejavnosti mladih ornitologinj in ornitologov ter spoznal svet ptic. Pridruži se jim tudi ti! Pokliči na tel. 01/426 58 75.

Kaj je namen projekta Pomlad prihaja?

pomlad_prihajaNamen projekta je zbrati podatke o tem, kako se ptice selivke vračajo nazaj k nam v Evropo. Ta preprosta opazovanja, ki jih lahko prispeva zelo veliko število ljudi, so zelo dober vir informacij o tem, kako se ptice selijo, ali se vsako leto vrnejo ob istem času, in še mnoge druge zanimivosti. Glavna prednost akcije Pomlad prihaja! pred ostalimi raziskavami je v tem, da pokrije zelo veliko površino zaradi velikega števila popisovalcev po Evropi. S pomočjo podatkov, ki jih pridobivamo od leta 2006 naprej, bomo lahko ugotavljali značilnosti pri datumih prihodov ptic v Evropo, in povezave med prihodi in klimatskimi spremembami.

S pomočjo tvojih podatkov bo BirdLife International ocenil številčnost vračajočih se ptic, čas prihodov in področja, na katera se seleče ptice vračajo. Ne bomo poskusili prešteti vseh vračajočih se ptic, saj je to nemogoče, ampak bomo vsako leto na enak način prešteli vsaj delež njihove populacije.

Podatke bomo lahko obdelali na več nivojih: evropskem, državnem ali regionalnem. Iz velikega števila podatkov bomo lahko ugotovili morebitne spremembe v selitvenih navadah ptic. Poleg tega nam bo vnašanje rezultatov opažanj posameznih vrst v zemljevide omogočilo natančno sliko njihovih prihodov.

 

Ptice, ki jih spremljamo, so:

kukavica_cuculuc_canorusKukavica (Cuculus canorus)

Kukavica je ptica s pepelnato-sivo obarvanim zgornjim delom in z grahastim trebuhom. Kukavico je zelo težko opaziti. Če jo boš opazil, boš najverjetneje videl temno aerodinamično obliko, ki hitro preleti polja med gozdom. Samec kukavice naznanja svojo prisotnost z glasnim 'ku-ku, ku-ku'. Kukavice živijo tako v gozdovih kot v odprti pokrajini – vse do goratih območij. Najbolj zanimivo pri kukavici je to, da si ne dela svojega lastnega gnezda. Svoja jajca podtika v gnezda drugih vrst ptic. Mlada kukavica se izvali preden se izvalijo druge ptice v gnezdu in takoj porine ostala jajca iz gnezda.

 

 

kmecka_lastovka_hirundo_rusticaKmečka lastovka (Hirundo rustica)

Lastovke so majhne ptice z lesketajočim modro-črnim hrbtom, rjasto rdečim grlom, belim trebuhom in dolgim škarjastim repom. V zraku so videti povsem črne - najlažje jih prepoznaš po dolgem repu in drsečem letu. Kmečke lastovke pogosto sedijo v skupinah na žicah in glasno žlobudrajo. Spomladi odletijo na sever v Evropo, kjer se parijo, gnezdijo in vzgajajo mladiče. V Sloveniji jih lahko opazuješ od marca do septembra. Svoja gnezda gradijo iz sline in blata, in imajo obliko majhne sklede.

 

 

hudournik_apus_apusHudournik (Apus apus)

Hudournik je sajasto rjav, čeprav je v zraku videti črn. Ima dolga srpasta krila in kratek škarjast rep. Lahko bi ga zamenjali za lastovko, toda hudourniki med letom ne upognejo kril. Nemogoče jih je videti pristati, kajti njihova gnezdišča so skrita v strehah, iz katerih priletijo in odletijo z veliko hitrostjo. Prav tako je nenavadna njihova življenjska doba - nekateri hudourniki živijo tudi 21 let!

Hudourniki nikoli ne posedajo kot lastovke. Lahko boš videl kričave jate ptic, kako se z vratolomno hitrostjo divje preganjajo okoli streh in zvonikov, predvsem ob mraku v mestih in večjih naseljih. Hudourniki so odlični letalci. Večino svojega življenja preživijo v zraku. Pristanejo le v času gnezdenja – tudi spijo v zraku!
Hudourniki so pogosti v mestih. Svoja gnezda si delajo v razpokah in zračnih odprtinah zgradb, lahko pa tudi v posebej nameščenih gnezdilnicah. Zapomni si, da so hudourniki zelo pogosti v mestih, medtem ko jih boš težko opazil na podeželju.

 

 

bela_storklja ciconia_ciconiaBela štorklja (Ciconia ciconia)

Bele štorklje so visoke, dolgovrate močvirske ptice z dolgimi rdečimi nogami in ravnim, koničastim rdečim kljunom. Njihovo belo perje na glavi, vratu in telesu se jasno loči od črnega perja na krilih. Včasih lahko opaziš, da se njihova črna peresa bleščijo v vijoličnih in zelenkastih tonih. Belo štorkljo najlažje opaziš na gnezdu, vendar jo z lahkoto vidiš tudi na vlažnih in sveže pokošenih travnikih. Gnezda bele štorklje so zelo velika in zgrajena na visokih mestih z dobrim razgledom. Veliko jih je v Pomurju in Podravju, pa tudi na Dolenjskem, Gorenjskem, v Beli krajini, na Notranjskem in Ljubljanskem barju.

 

 

cebelar_merops_apiasterČebelar (Merops apiaster) 

Čebélar je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji, kjer je strogo zavarovan.

Ime izvira iz načina prehranjevanja, saj jé  divje čebele  in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 cm, čez krila ima razpon od 44 do 49 cm. Čebelar v Sloveniji gnezdi na obrežju reke Reke, v peščenih stenah Bizeljskega, ob reki Muri, na Goričkem, v peskokopu Ravno na vzhodnem delu Krakovskega gozda, posamezni pari gnezdijo tudi v pečenih sipinah gramoznic v Vrbini pri Brežicah. Opazili si jih tudi v Sečoveljskih solinah.

V Slovenijo se vrnejo čebelarji v začetku maja. Do konca meseca izkopljejo v stene 1-2 m dolge gnezdilne rove, dostikrat pa se vračajo tudi v stare rove. V začetku poletja intenzivno hranijo mladiče, zato jih je v tem času najlaže opazovati, ko urno izletavajo iz rova v rov…

 

Pozorno oko bo ptice videlo na bližnji ograji, na robu strehe, v preletu čez cesto ali polje... V prebujajoči se pomladi jih slišimo vse pogosteje. Če bi radi spoznali še druge vrste ptic v naši bližini, jih poiščite in poimenujte s pomočjo spletnega določevalnega ključa. Na tej povezavi boste našli 52 vrst ptic. Opisom so dodani so posnetki njihovih značilnih oglašanj. Med njimi so tudi ptice iz projekta, ki jih sledimo.

 

logotip_springalive

 

 

 

 

Koordinatorica projekta za šoli: Kristina Glavina